- goščava
- чаща, заросли ж. мн. , кустарник
Словенско-русский словарь. 2 - издание. - Любляна. Государственное издательство Словении . Янко Котник. 1972.
Словенско-русский словарь. 2 - издание. - Любляна. Государственное издательство Словении . Янко Котник. 1972.
goščáva — e ž (ȃ) 1. z gostim grmovjem in drevjem porasel svet: težko se je prebijal skozi goščavo; skril se je v goščavo nad potjo // gosto grmovje ali drevje: z goščavo porasel svet / ekspr. vrt je taka goščava, da ga bo težko očistil / goščava in pušča … Slovar slovenskega knjižnega jezika
goščávica — e ž (ȃ) manjšalnica od goščava: napadli so goščavico, kjer je bil skrit bataljon … Slovar slovenskega knjižnega jezika
goščávje — a s (ȃ) goščava, gošča: zašel je v neprodirno goščavje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
halóza — e ž (ọ) nar. vzhodno gost plevel, goščava: previdno se je plazil skozi halozo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
homòt — ôta m (ȍ ó) zastar. goščava, ščavje: gost vodni homot … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hósta — e ž (ọ̑) 1. z drevjem strnjeno porasel svet; gozd: kupil je poslopje, njive, travnike in hosto; šel je v hosto delat / hrastova hosta; hosta mladih gabrov ∙ pog. bil je v hosti pri partizanih // drevje, ki raste strnjeno skupaj: hosta zarašča… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lístnik — a m (ȋ) 1. gozd, v katerem se grabi listje: ko bo goščava očiščena, bo postala dober listnik 2. nar. koš za listje: basala je listnik, a se ji je listje sproti sesipalo (F. Bevk) 3. redko listnjak: listnik je poln … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèhôden — dna o prid. (ȅ ó) knjiž., redko neprehoden: nehodna goščava / kadar dežuje, je pot skoraj nehodna … Slovar slovenskega knjižnega jezika